Nekaj let je že preteklo od dneva naselitve v Argentini, ko so si družine že ustvarile dom in poklicno življenje, ko so se začele zbirati tudi naše matere, da so ohranjale stara prijateljstva in ustvarjati nova spoznanja, da si izmenjavale svoje izkušnje in tudi so čutile potrebo po utrjevanju slovenskega jezika, slovenske kulture predvsem pa globoke vere v Boga in Marijo, vse te vrednote s katerimi so leta 1945 zapustile domovino in šle v neznani svet, da so si rešile življenje.

Po nekaj takšinih srečanj, so začutile potrebo da to njihovo druženje dobi uradno obliko in tako so leta 1966 ustanovile Zvezo Slovenskih Mater in Žena.

Prva skrb je bila ohranjanje slovenskih vrednot, vere in slovenskega jezika in to v čim boljši obliki, posredovati svojim otrokom in tako tudi vsej skupnosti. K tej dejavnosti so seveda vključile pomoč v vsakem okrajnem slovenskem domu, slovenskim šolam in tudi dušnopastirstvu. Niso pa pozabile na vse osamljene rojake, ki so šli sami na pot in so se znašli v zelo težkih trenutkih, posebno če je nastopila bolezen. Dela je bilo dosti, a niso se ga ustrašile, z veseljem in dobro voljo so se ga lotile. Tako je bil izbran prvi odbor, katerega je prevzela ga.Pavlina Dobovškova kot predsednica, in vodila do leta 2012.

In tudi po vseh okrajnih domovih so nastali odseki, V San Martinu, v San Justu, na Pristavi, v Slomškovem domu, v Lanusu, v Carapachayu in v Berazartegui. Kjer je bil Slovenski dom, tam je bila tudi Zveza navzoča in aktivno sodelovala. 

Vsak mesec so se žene dobile na raznih sestankih, saj smo imeli v Argentini pravi zaklad res sposobnih in izredno učenih predavateljev na vse razne teme, spomnimo se na pr,dr.Komarja, dr.Tineta Debeljaka,dr.Krivca, dr. Kremžarja inše in še bi jih lahko naštevali. V veri pa so nam predvali mnsg.Orehar, dr. Starc, dr.Gogala,naš duhovni vodja, dr.Jure Rode intudi razni obiski ki so prešli iz Slovenije ali iz Koroške.

Tudi manj duhovno ampak potrebno v vsakdanjkem življenju je Zveza organizirala kuharski tečaj pod vodstvom ge.Mire Ecker in  ge.Marnove, nepozabne njene kremšnite na vseh naših prireditvah. In še druge praktične tečaje, ki so privabile predvsem mlade mamice.

In med tem še ogromno dobrodelnega dela. Pomoč potrebneim rojakom, predvsem spremljanje v bolezni po raznih bolnicah, mesečna denarna pomoč in razdelitev zimskih in božičnih darilnih paketov, saj jih je bilo treba pripravit več kot 50. In vedno delo v lokalnih domovih, priprava kosil ob raznih prireditvah, peka peciva, sodelovanje v slovenski šoli in srednješolskem tečaju. Tako so vsi člani skupnosti prispevali svoj dar Zvezi in gospe so to razdelile med potrebne rojake.

In Zveza je tudi kmalu začela povezavo znašimi umetniki ki so z veseljem podarjali svoje unikate za razne srečelove, za božične in velikonočne razglednice, za obdarjenje ob novem rojstvu ali ob smrti družinskega člana.

Vse to delovanje je ohranjeno v sejnih zapiskih v arhivu Zveze.

Danes se je vse to delo tudi spremenilo. Nova generacija, rojena že v Argentini je študirala, naše hčere so izvrstne profesionalke ki z veseljem opravljajo svoj poklic, ki tudi vodijo svojo družino in dosti jih je ki akr

tivno tudi sodelujejo in imajo vodilna mesta v skupnosti, naj si bo predvsem v šoli ali na srednješolskem tečaju kot v centralnem ali lokalnih odborih, ki se res zavzemajo da se ohrani vse to kulturno in verski bogastvo katerega to prejele od staršev in ga posredujejo svojim otrokom. Danes ni več toliko osamljenih rojakov, večina živi v družinskem krogu in otroci ali nečaki z veseljem skrbijo zanje. Vendar argentinski ekonomski razvoj ni vedno najbolj rožnat, zato je še vedno neko število rojakov ali družin, ki potrebujejo našo pomoč. In tam pride Zveza ki vsak mesec lahko doda vsaj nekaj malega, da malo olajša te ekonomske skrbi. Tudi naše razmere so se spremenile, kot je bilo včasih normalno da smo hodile na sestanke v Slovenski hišo, je to danes za starejše skoraj nemogoče. Tako ostaja delo Žena vedno bolj potrebno, vidno in nepogrešljivo po okrajnih domovih.

Vse to delovanje, kakor vse odbornice ki so sodelovale v Zvezi, v centralnem odboru ali v okrajnih domovih, si lahko ogledate v video posnetku na you tubu. , ki smo ga pripravile v letu 2020 Prehojena pot, tam boste videli koliko žena je darovalom svoj prosti čas, svoje sposobnosti za ohranjanje slovenskih navad, slovenskih vrednot in izroćil, da se ta naš mali Slovenski otok v Argentinski pampi ohranja skozi čas in še naprej za naslednje rodove, saj tudi sedaj, ko se mnogo naših otrok vrača v Slovenijo, tja ponesejo vse to bogastvo ki smo ga vsadili v njihova srca in duše- Tam se sedaj tudi počutijo doma in prinašajo sveži zrak, veselje in  sproščenost tako  značilne za latinske ljudi v skoraj razčlanjeno slovensko družbo ki pozablja na prave demokratične principe, na nekoč globoko versko duhovno življenje in se podaja v moderno zapravljivo družbo, ki ne mara slišati besede o pretekli zgodovini, takrat ko so pomorili toliko nedolžnih ljudi, družin. mater in  otrok, ki so bili člani naših družin in katera imena bodo vedno ostala  v naših srcih in za katere bomo tudi mi, še naprej pričevali in ohranjali zvestobo njihovim idealom.

Vse to delo še danes vestno in odgovorno naprej opravlja današnji odbor pod vodstvom predsednice Metke Erjavec Tomazin in odbornic Polone Marolt Makek za San Martin, Nežke Lovšin Kržišnik za San Justo, Mariči Dolinšek Conde za Pristavo, Terezka Prijatelj Žnidar za Carapachay in Lučka Makek, blagajničarka in Alenka Prijatelj, tajnica.